9 znakov, ki kažejo na avtizem v odrasli dobi
Avtizem ni izolirana motnja, ampak celoten spekter. To tudi pomeni, da so simptomi in znaki lahko precej različni. Vendar obstajajo občutki in vedenjske navade, ki lahko kažejo, da ste tudi vi v tem spektru.
Avtizem v odrasli dobi: Zakaj je diagnoza pozna?
Samo zato, ker je nekdo introvertiran, ne mara površnih pogovorov z drugimi ali se preprosto počuti drugačen, še ne pomeni, da ima motnjo avtističnega spektra. Če pa nekdo doživi odraslost, ne da bi kdaj kaj dosti razumel o sebi in svetu, je lahko diagnoza avtizma v odrasli dobi osvobajajoča in resnično olajšanje.
Diagnoza avtizma v odrasli dobi je še posebej pogosta pri ženskah. Pri moških se avtistični spekter diagnosticira lažje in pogosteje. Na začetku je pomembno povedati, da lahko motnjo avtističnega spektra diagnosticira le specialist, torej psihiater.
Tudi če ste prepričani, da živite z avtizmom, vidite in čutite številne znake, ki kažejo na to, ni povsem gotovo, da pripadate temu spektru, dokler specialist tega ne potrdi. Toda karkoli povzroča stvari, za katere menite, da vam otežujejo vsakodnevno življenje med ljudmi, vas lahko usmerja na poti k samospoznanju in natančni diagnozi.
Kar 80 odstotkov žensk z avtizmom dobi diagnozo šele v odrasli dobi
Glede na rezultate nedavne študije 80 odstotkov žensk z avtizmom sploh ne dobi diagnoze do odraslosti. Za to obstaja veliko socialnih razlogov, delno pa prispeva tudi sama narava motnje avtističnega spektra. Ženske z avtizmom namreč učinkoviteje opazujejo in se učijo vedenja okolice, kar jim pomaga pri lažjem gibanju in preživetju v človeških skupnostih. Zgodnje prepoznavanje avtizma pri deklicah ovira tudi dejstvo, da so bila diagnostična orodja, ki se danes uporabljajo za avtizem, v osnovi razvita za dečke, ki živijo v dobrem socialno-ekonomskem položaju.
Občutek drugačnosti
Zelo pogosto je, da se osebe z avtizmom počutijo drugačne, kot da enostavno niso enake, da ne funkcionirajo kot drugi. Mnogi ljudje poročajo, da se počutijo odtujene, kot da ne govorijo istega jezika kot drugi v svojem delovnem in šolskem okolju. Vse življenje se počutijo tujce. Vsak se včasih počuti tako. Razlika je v tem, da pri osebah, ki živijo z avtizmom, ta občutek ne izgine. Ni značilen le za adolescenco ali trenutek prehoda v nove skupnosti. To je osnovni občutek.
Ne razumejo družbenih pravil
Vsakdo, ki še nima diagnoze avtizem in ki ni imel dostopa do ustrezne kognitivne terapije, ima lahko težave pri presoji, kako dolgo naj gleda drugo osebo v oči ali kdaj naj se med pogovorom smeji, tudi v odrasli dobi. Teh pravil družbenega vedenja se ženske učinkoviteje naučijo tako, da se prikrijejo, učijo od drugih, vendar ne gre za nagonski občutek kot pri tistih, ki niso v avtističnem spektru, ampak za trdo delo in koncentracijo.
Zapleteni odnosi
Odrasli, ki živijo z avtizmom, vendar nimajo diagnoze, pogosto težko napredujejo v družbenih odnosih in ljubezni. Morda se jim zdi, da njihov odnos in prijateljstvo kar naenkrat razpade. Zapleteni labirint družbenih odnosov deluje po zanje povsem nerazumljivi logiki. Osebe z avtizmom pogosto ne razumejo, zakaj se njihova zveza na koncu konča.
Senzorična občutljivost
Ljudje z avtizmom imajo vedno senzorično občutljivost, vendar ljudje s senzorično občutljivostjo niso vedno avtisti. Pri osebah z avtizmom je pogosta predvsem občutljivost na zvoke, svetlobo in dotik, lahko pa se pojavi tudi preobčutljivost na okus in vonj.
Rutina, kot zelo pomembna postavka
Za mnoge ljudi z avtizmom je predvidljivost ključnega pomena. Pomirja jih običajen red in rutina sredi negotovosti in nepredvidljivosti življenja. Če nekaj zmoti običajno rutino, lahko povzroči močne čustvene reakcije, tesnobo, razdražljivost. Rutina se lahko odraža tudi v določenem vedenju. Sem uvrščamo ponavljajoče se gibe, na primer zibanje telesa, ploskanje, obračanje, drgnjenje določenih površin in celo žvižganje.
Potreba po samoti
Družbene situacije ali dogodki, ki vključujejo preveč dražljajev, lahko pretirano vznemirijo ljudi z avtizmom in povzročijo različne simptome. Odrasli z avtizmom se lahko počutijo popolnoma izčrpane po predstavitvi v službi ali rojstnodnevni zabavi z družino. To izčrpanost povzroča maskiranje. V takih življenjskih situacijah si nadenejo maske, se obnašajo tako, kot vidijo ljudi okoli sebe, da to počnejo, samo zato, da bi izpolnili družbena pričakovanja. To zahteva veliko koncentracije in je zelo naporno.
Zanimanje za določene stvari
Za osebe z avtizmom je značilno tudi zanimanje za določeno, specifično stvar ali dejavnost. Vsakdo ima hobije, marsikdo ima celo zelo velike interese. To ne pomeni, da je nekdo avtist. Možgani osebe z avtizmom pa vsako malenkost v življenju povezujejo s tem posebnim zanimanjem. Pogosto se osredotočijo na eno stvar in se globoko vključijo v svoj hobi. Pravzaprav je njihova celotna kariera pogosto zgrajena okoli tega poklica ali pa vedo vse o tem posebnem hobiju.
Odrasli z avtizmom sovražijo površno komunikacijo
Seveda večina ljudi sovraži klepetanje. Toda za ljudi z avtizmom je površna vljudnostna komunikacija neverjetno izčrpavajoča. Sploh ne uživajo v površnem klepetu in naredijo vse, da bi se temu izognili.
Kaj storiti, če sumite, da ste v avtističnem spektru?
Terapevt lahko veliko pomaga pri iskanju metod, s katerimi lahko vsakdanje življenje postane lažje in znosnejše. Pomemben je tudi pogovor s strokovnjakom o motnji avtističnega spektra, saj je o različnih nevrorazvojnih motnjah, pa tudi o samem avtizmu, veliko dezinformacij in neresnic.
vir Foto: Pexels Princesa.si
