Besede, ki ranijo: Stavki, ki jih ne smemo izgovoriti otrokom
Besede imajo močan vpliv, še posebej na otroke. Starši se včasih zmotimo in izrekamo stavke, ki bi jim seveda raje izognili. Noben starš ni popoln, a pomembno je, da se zavedamo, kako naše besede vplivajo na naše otroke.
Kdo od nas ni doživel tistega občutka, ko izgovorimo stavek, ki se zdi, kot da ga je izgovorila naša mama ali oče? In potem se za trenutek ustavimo, kot bi nas nekdo udaril? V takšnih trenutkih se počutimo, kot da besede niso izhajale iz nas samih, ampak iz nekega drugega mesta, kjer nismo mi. To se pogosto zgodi, ko nas preplavijo stres, jeza ali utrujenost, in besede izletijo iz ust, ne da bi jih sploh želeli izgovoriti.
Včasih se morda sploh ne zavedamo, da so naše besede lahko škodljive, ker smo jih slišali od svojih staršev. Toda to ne pomeni, da ne vplivajo na naše otroke. Nekateri stavki lahko resno prizadenejo otrokovo psiho.
Zato smo pripravili seznam stavkov, ki se jim je treba izogibati, da ne bi škodovali otrokom.
1. “Ne verjamem ti.”
Zaupanje je ključnega pomena za dober odnos s svojim otrokom. Prav tako je osnova za dobro komunikacijo in varnost otroka kasneje v življenju. Če otroku rečete, da laže ali mu ne verjamete, lahko resno poškodujete svoj odnos z njim. Otrok lahko izgubi zaupanje v vas, se umakne in se nauči biti skrivnosten. To pomeni, da v trenutku, ko bo potreboval nasvet ali tolažbo, ne bo prišel k vam, česar si zagotovo ne želite.
2. “Odšli so in nikoli se ne bodo vrnili.”
Grožnje niso nikoli konstruktivna oblika komunikacije in ne rešijo ničesar. Če se otrok krega z vami ali izraža svoja čustva, je to že znak, da je pod stresom. Stavki, kot so: “Zašel boš v resne težave” ali “Odšel bom in me ne boš več videl,” samo povečajo njihovo napetost in otroku povzročijo občutek negotovosti doma. Če prepir traja dlje, kot ste pričakovali, in nimate več moči, da bi rekli kaj konstruktivnega, namesto groženj raje povabite vse, naj se umirijo, in pogovor nadaljujte pozneje.
3. “Nikoli se ne boš spremenil.”
Besede “vedno” in “nikoli” naj se čim bolj izogibate. Takšne besede lahko otroka pahnejo v občutek brezupnosti. Očitki, kot so “Vedno delaš vse narobe” ali “Nikoli se ne boš spremenil,” otroka postavijo v položaj, iz katerega se bo težko rešil, saj meni, da nima smisla poskušati biti boljši. To ne spodbuja pozitivnih sprememb, ampak lahko vodi k vztrajanju nezaželenega vedenja.
4. “Ker sem tako rekel.”
Ta stavek ni konstruktiven in otrokom daje občutek, da njihova čustva niso pomembna. Namesto tega je pomembno, da otrokom razložite situacijo in zakaj je odgovor “ne,” da bodo bolje razumeli vaše odločitve.
5. “To bi moral vedeti sam.”
Ta izraz je ponižujoč in otroka lahko prizadene. Namesto tega je bolje spodbujati otrokovo učenje in razvoj ter mu pomagati razumeti stvari.
6. “Si prepričan, da lahko to storiš?”
Preveč zaščitniški pristop lahko otrokom sporoča, da jim ne zaupate in da dvomite v njihove sposobnosti. To lahko povzroči negotovost in strah pred prevzemanjem odgovornosti.
7. “Če poješ svojo juho, lahko imaš sladico.”
Ta stavek lahko povzroči, da otrok dojema obrok kot neprijetno obveznost, medtem ko sladico vidi kot nagrado. Namesto tega je bolje pustiti otroku možnost izbire in mu dovoliti, da se odloči, kdaj bo pojedel sladico.
8. “Kaj je narobe s teboj?!”
To vprašanje lahko otroku sporoči, da nekaj ni v redu z njim, kar lahko vodi v občutek nevrednosti. Namesto tega je bolje izražati skrb za otroka na bolj občutljiv način.
9. “Sovražim svoje delo.”
Ko se pritožujete nad svojim delom pred otroki, lahko vplivate na njihov odnos do dela in odraslosti na splošno. Otroci vse zaznavajo in sprejemajo kot vzor.
Bodite torej pozorni na svoje besede in se trudite vzpostaviti pozitiven in spoštljiv komunikacijski vzorec s svojimi otroki. Besede imajo moč, da oblikujejo otrokovo samopodobo in prepričanja, zato bodite previdni in ljubeči v svoji komunikaciji z njimi.
[Vir: VečernjiHRr]; Foto: Pexels; Portal24