Je hitra moda res atomska bomba naše generacije?
Je hitra moda res atomska bomba naše generacije? V modi moramo obravnavati nenamerne posledice naših inovacij, preden nam uidejo iz rok, piše Shelley Rogers. Letos poleti so gledalci množično spremljali film Oppenheimer o človeku, ki je izumil atomsko bombo. Film je pretresljiv opomnik na nenehno prizadevanje človeštva, da bi premikalo meje znanosti in tehnologije. To prizadevanje je pripeljalo do pomembnih inovacij. Ti dosežki nas varujejo, podaljšujejo našo življenjsko dobo ter krepijo naše komunikacijske metode in vsakodnevno udobje. Nesporno so spremenili naš svet na bolje.
Atomska bomba je imela ključno vlogo pri zaključku druge svetovne vojne. Nekateri znanstveniki trdijo, da je rešila številna življenja. Vendar pa je njena uporaba v Hirošimi in Nagasakiju povzročila veliko smrtnih žrtev. Ta ključni trenutek je pomenil začetek jedrske dobe, ki je vedno prisotna senca potencialne katastrofe.
Nujna dilema ostaja: Kako pogosto rojevamo izume, ne da bi v celoti razumeli njihove dolgoročne posledice? Nekatere od teh stvaritev se sprva zdijo blagodejne, sčasoma pa se pokaže njihova nevarna narava.
Leta 1951 predstavljena poliestrska oblačila so bila hvaljena zaradi svoje sposobnosti, da so sveža tudi po 68 dneh nošenja brez vzdrževanja. Takrat je le malokdo lahko napovedal množično prekomerno proizvodnjo ali morebitni vpliv na okolje.
Danes je kar 69 odstotkov naših tkanin izdelanih iz plastičnih mas na osnovi nafte. Polietilen tereftalat se tehnično imenuje poliester. Akril se imenuje poliuretan, poliheksametilen adipamid pa je splošno znan kot najlon. Poleg tega je spandeks znanstveno opisan kot kopolimer polieterja in poliuretana.
Mikrovlakna: nevidni ekološki vpliv pranja oblačil
Vsakič, ko peremo, v naše vodne poti vstopi na tisoče drobnih delcev tkanin, velikih 5 mm ali manjših. Vsako leto naši pralni stroji v oceane prispevajo 500.000 ton teh mikrovlaken. Ker je proizvodnja oblačil od začetka leta 2000 narasla na 100 milijard oblačil na leto, je vpliv teh drobnih delcev vedno večji. Od 171 bilijonov mikroplastike v oceanih je 35 odstotkov mikrovlaken iz naših oblačil. Ker se bo proizvodnja poliestrskih vlaken v naslednjem desetletju predvidoma povečala za 47 odstotkov na 92 milijonov ton, se lahko ta problem samo še poslabša.
Medtem ko se mnogi zavedajo, da so se morske želve zadušile s plastičnimi vrečkami ali da so se ribe zapletle v najlonske mreže, se o obsežnem vplivu mikrovlaken na morske ekosisteme še vedno premalo govori.
Ko ta mikrovlakna vstopijo v naše oceane in morja, se ujamejo v prebavilih zooplanktona, školjk, rakov in koralnih polipov. To so temeljne vodne vrste na dnu prehranjevalne verige, njihovo zdravje pa vpliva na celoten morski ekosistem.
Nedavne študije kažejo, da kopičenje teh vlaken negativno vpliva na življenje v morju. To kopičenje povzroča genetske poškodbe, oksidativni stres in vedenjske spremembe. Poleg tega povzroča zmanjšano plodnost, težave pri razmnoževanju in nenazadnje povečano stopnjo umrljivosti.
Še huje, številna mikrovlakna so prevlečena s škodljivimi kemikalijami, kot so azobarvila in obdelave, zaradi katerih se oblačila ne gubajo, so odporna na madeže in vodoodbojna. Ti postopki vključujejo strupene snovi, kot so perfluorirane spojine (PFC), BPA in ftalati.
Vpliv mikrovlaken na zdravje in okolje… več na Biznis24
Foto: Pexels
