Osebnostni razvoj: Kako izboljšati lastno samopodobo?
Samopodoba, predstava o sebi, je tisto, kar nas usmerja in včasih tudi ovira v življenju. Lahko se z njo borimo, lahko se ji prepustimo, lahko pa jo tudi spremenimo.
Ste si že kdaj dejali: „Ah, pa kako sem lahko tako pozabljiva!?“ ali pa:“Joj, kako neumno sem se obnašal?“
Seveda ste si. A dokler gre zgolj za opazke, to seveda ni prav posebej pomembno. Če pa si začnete ponavljati določene izraze o sebi npr.: „Joj, kako sem neumna,“ ali pa, da se ves čas opravičujete sogovornikom, to ni več tako nedolžno, kot se zdi.
Gre za reakcije, ki so posledica naše samopodobe tj. načina, kako vidimo sami sebe. Gre za odzive na sliko, ki si jo o sebi ustvarimo sami na podlagi izkušenj, mnenj in znanj, ki si jih nabiramo skozi življenje.
Za boljše razumevanje, kako resna je ta tematika za naše zadovoljstvo v življenju, si samopodobo lahko zamislimo kot nekakšnega avtopilota, ki biva globoko v naši notranjosti. Naše potovanje skozi življenje vodi brez naše pomoči, zgolj na podlagi prej omenjenih nastavitev (izkušnje, mnenja …).
Odzovemo se kot smo navajeni
Na podobne situacije v življenju se namreč odzivamo tako, kot smo navajeni. Ker gre v življenju večinoma za podobne situacije (starejši smo, manj je zares čisto novih situacij), sčasoma življenje postaja vedno bolj predvidljivo. Če smo ob tem srečni in zadovoljni, je seveda vse v redu. Kaj pa če nismo? Kaj pa če bi želeli v življenju kaj spremeniti?
Obstaja zelo zanimiva rešitev, ki na srečo od nas ne zahteva prav veliko fizičnega truda. Omenjeni avtopilot ima namreč med drugim tudi zanimivo lastnost. Ob tem, da nas bo peljal točno tako, kot ga bomo nastavili, je zelo občutljiv za naše mnenje. Če ga kritiziramo, zmerjamo ali se kako drugače do njega “grdo” obnašamo, nas bo sicer še vedno pripeljal do cilja, vendar bo naša vožnja vse prej kot mirna. In tudi vse vožnje v bodoče. Če pa ga večkrat pohvalimo in smo do njega prijazni, je verjetnost, da bomo z njim zadovoljni na našem potovanju, večja.
Leta 1979 je dr. Robert Rosenthal (Univerza Harvard, ZDA) izpeljal zanimivo raziskavo o vplivu samopodobe na učence. Na začetku šolskega leta je osnovnošolskim otrokom v osemnajstih razredih dal izpolniti IQ test. Nato je naključno izbral 20 % otrok in njihovim učiteljem dejal, da je test pri teh otrocih ugotovil izjemne intelektualne sposobnosti.
Kakšne so bile posledice njegovih trditev?
Otroci so brez pomoči staršev ali inštrukcij imeli v povprečju boljše ocene od ostalih v razredu, vedli so se lepše, celo IQ se jim je v tistem letu zvišal bolj kot ostalim otrokom. Zgolj dejstvo, da je nekdo verjel vanje, je vplivalo na njihovo samopodobo. (V strokovni literaturi to poznamo kot Pigmalionov oz. Rosenthalov učinek.)
Nekateri verjamejo, da se samopodoba (naš avtopilot) oblikuje glede na dogodke, ki vplivajo na človeka. Gre za pristop, da imajo ključno vlogo pri sestavljanju naše samopodobe t.i. vplivni »drugi«. Naši starši, družina, vzgojitelji v vrtcu, učitelji, prijatelji, mediji in tako dalje. Drugi verjamejo obratno, tj. da prav samopodoba oblikuje dogodke, ki jih nato doživljamo v življenju.
Verjetno je nekaj resnice v obeh pristopih. Poraz na nekem področju zagotovo lahko povzroči slaba občutja o sebi, enako pa velja tudi, da če se dobro počutimo sami s seboj, lahko to vodi do boljših rezultatov v življenju.
Samopodoba ima močan vpliv
Zelo težko pa zanikamo dejstvo, da ima samopodoba močan vpliv na naš uspeh in zadovoljstvo v življenju. Če navzven projiciramo pozitivno samopodobo, nas bodo ljudje veliko hitreje videli kot pozitivne in sposobne. Ker se ljudje radi družimo in radi sodelujemo s pozitivnimi in sposobnimi ljudmi, na takšen način naravno odpiramo vrata uspehu in dovolimo pozitiven razvoj dogodkov v življenju.
Ob tem, da je naša predstava o sebi pozitivna, pa je zelo pomembno, da je hkrati tudi uravnotežena. Poenostavljeno bi lahko dejali, da je realna. Če pri razumevanju svoje samopodobe nismo realni, se to lahko zelo hitro vrne kot nekakšen bumerang. Pri tem ni prav nič pomembno, ali gre za odklon v pozitivno ali negativno stran.
Včasih krepka negativna misel ali ostra kritika res sproži spremembo, še večjo delovno vnemo in posledično uspeh, včasih pa lahko preveč hvale sproži aroganco ali celo prehiter odstop od začrtane poti do cilja. Ker si praviloma želimo neposredno vplivati na možnosti v življenju, se moramo ves čas truditi za ravnovesje med našo pozitivno predstavo o sebi in realnostjo naših ciljev.
Izboljšanje samopodobe zahteva svoj čas in nekaj vaje. Naučiti se moramo prisluhniti svojemu notranjemu glasu in se začeti zavedati samokritike (ali pomanjkanja le-te). Če zjutraj skočite iz postelje in dan začnete z besedami: “Komaj čakam, da danes naredim kaj lepega,” je to nekaj popolnoma drugega, kot pa če se jezite nad samim seboj v smislu: “Ne bodi tak lenuh, zgani se že enkrat.”
Vloga občutij
Nadalje moramo razumeti, da smo prav mi sami tisti, ki igramo osrednjo vlogo v lastnih občutjih. S tem, ko spremenimo odnos do sebe, resno vplivamo na našo stopnjo radosti v našem življenju. To najlažje storimo s pomočjo vzornikov (samopomoč), ali pa si poiščemo strokovnjaka na tem področju, s katerim potem sodelujemo (ti. life coaching)
Človek je (predvsem) bitje navad. Žal se nam pogosto zgodi, da ob vsem hitenju in obveznostih vsakdana pozabimo na notranjo vez med našimi mislimi, občutji in dejanji. Pozabimo, da smo sami svoje sreče kovači in da smo prav mi tisti, ki ustvarjamo sebe in našo podobo o sebi.
Zaupajte, da ste sposobni obvladati prav vse probleme, s katerimi se soočate v življenju.
Verjemite vase, ob tem pa bodite ves čas pozorni tudi na svojo samopodobo.
Srečno!
PS: 8. korakov za učinkovito izboljšanje samopodobe
- Določimo področje, kjer potrebujemo spremembo (ljubezen, odnosi, denar, služba…)
- Poiščimo si vzornika za izbrano področje (filmskega igralca, strokovnjaka, zgodovinsko osebnost …)
- Ko naletimo na situacijo, ki zahteva odločitev, se vprašajmo: »Kaj bi v dani situaciji storil moj vzornik?«
- Odgovorimo ali storimo tako, kot mislimo, da bi storil naš vzornik
- Pričakujmo odpor okolice. Okolica ne bo kar takoj sprejela naših sprememb.
- Spremljajmo upor okolice in upor (strah) v naših mislih. Gre za znake, da se je pričela sprememba in da stopamo ven iz svoje cone udobja
- Spremljajmo ali nov odziv daje drugačne (boljše) rezultate ali ne. Če ne daje, ga ustrezno prilagodimo.
- Vztrajajmo!
Foto: Pexels Portal24