Razvozlali skrivnost kako se je oplodila samica gibona, ki je bila v kletki sama
V japonskem živalskem vrtu zaposleni verjamejo, da so razrešili skrivnost samice gibona, ki je zanosila kljub temu, da je v ogradi živela sama. Momo, 12-letna samica belorokega gibona, je skrbnike šokirala v živalskem in botaničnem vrtu Kujukushima v Nagasakiju, saj je skotila, čeprav ni bila v neposrednem stiku s samcem.
Dve leti kasneje, po testu DNK njenega mladiča, je živalski vrt odkril, kdo je oče. Razvili so celo teorijo o tem, kako sta se gibona parila. Test je namreč pokazal, da se je samica parila s 34-letnim agilnim gibonom Itom. Samec je bil v času, ko je Momo zanosila, v sosednji ogradi.
Sta se parila skozi majhno luknjo v ograji?
Iz živalskega vrta so za CNN povedali, da verjamejo, da sta se Momo in Ito najbrž parila skozi majhno luknjo v jekleni plošči med njunima ogradama. Premer luknje je bil približno 9 milimetrov. Po navedbah živalskega vrta opičji mladič, ki ga še niso poimenovali, zdaj tehta približno 2 kilograma in se dobro razvija.
Giboni so med najmanjšimi opicami. Živijo v divjini jugovzhodne Azije, od severovzhodne Indije do indonezijskih otokov Borneo in Java. Zdi se, da nimajo določene gnezditvene sezone; vsaki dve do tri leta samica skoti enega do dva mladiča.
Mladiček se je sprva oklepa materinega trebuha, kasneje za vzgojo mladiča skrbi tudi samec. S sesanjem prenehajo šele pri enem do dveh letih. Giboni so polno zreli pri osmih ali devetih letih. V naravi se populacija okretnih gibonov zmanjšuje in so uvrščeni na seznam ogroženih vrst Mednarodne zveze za varstvo narave.
vir Foto: Pexels (fotografija je simbolna)
Ne spreglejte…
Zakaj je človek edini primat, ki lahko govori?
To vprašanje je znanstvenike dolgo begalo. Nezmožnost naših najbližjih bratrancev primatov za reprodukcijo zvokov človeškega govorjenja so namreč dolgo pripisovali njihovi glasovni anatomiji. Raziskovalci do zdaj še niso mogli natančno pojasniti, kaj točno se je zgodilo med našo evolucijo, da lahko govorimo, medtem ko opice ne morejo. Čudno je, ker so naše glasovne strukture videti skoraj enake drugim primatom… več tukaj.
