Mednarodna ekipa astronomov je odkrila izjemen dogodek plimovanja, imenovan AT 2024tvd, ki povzroča svetlo radijsko sevanje zunaj središča galaksije. Gre za prvo tovrstno opažanje v zgodovini, so sporočili iz Hebrejske univerze v Jeruzalemu.
Ugotovitve so bile objavljene v znanstveni reviji The Astrophysical Journal Letters, raziskavo pa sta vodila dr. Itai Sfaradi in prof. Raffaella Margutti z Univerze v Kaliforniji v Berkeleyju, pri delu pa so sodelovali tudi raziskovalci z različnih univerz po svetu, med njimi prof. Assaf Horesh z Inštituta za fiziko Racah na Hebrejski univerzi.
„To je resnično izjemno,“ je poudaril dr. Sfaradi, glavni avtor študije. „Še nikoli prej nismo zaznali tako svetlega radijskega sevanja, ki bi izviralo iz črne luknje, oddaljene od galaktičnega središča, in se hkrati razvijalo s tako neverjetno hitrostjo,“ je pojasnil. Po njegovih besedah to odkritje „spreminja naš pogled na črne luknje in njihovo vedenje“.
Dr. Sfaradi je nekdanji podiplomski študent prof. Horesha, ki je sodeloval pri raziskavi. „To je eno izmed najbolj fascinantnih odkritij, pri katerih sem imel priložnost sodelovati,“ je dejal prof. Horesh. Kot je dodal, „dejstvo, da je projekt vodil moj nekdanji študent, daje temu dosežku še poseben pomen“.
Na Hebrejski univerzi so poudarili, da to odkritje ponovno potrjuje vidno vlogo izraelskih raziskovalcev v mednarodni znanstveni skupnosti. „Gre za še en dosežek, ki Izrael postavlja v ospredje svetovne astrofizike,“ so navedli.
Črna luknja daleč od galaktičnega jedra
Plimske motnje (TDE) nastanejo, ko se zvezda preveč približa ogromni črni luknji in jo njena gravitacija raztrga. V tem primeru se je črna luknja nahajala približno 2.600 svetlobnih let oziroma 0,8 kiloparseka od jedra svoje galaksije.
„To dokazuje, da se supermasivne črne luknje lahko skrivajo tudi na mestih, kjer jih doslej nismo pričakovali,“ so pojasnili raziskovalci. Odkritje tako razširja razumevanje, kje se lahko takšni objekti nahajajo in kako vplivajo na okolico.
Dogodek so zaznali s pomočjo več vodilnih svetovnih radijskih teleskopov, med njimi Very Large Array (VLA), ALMA, ATA, SMA in Arcminute Microkelvin Imager Large Array (AMI-LA) v Združenem kraljestvu.
„Opazovanja z AMI, ki jih je vodila ekipa Hebrejske univerze, so bila ključna,“ so poudarili znanstveniki. Po njihovih besedah so ta opazovanja razkrila „nenavadno hitro razvijajoče se radijsko sevanje“, kar je bil glavni znak izjemnega pojava in namig na njegovo fizikalno naravo.
Podatki so pokazali, da sta se med dogodkom razvila dva različna radijska izbruha, ki sta bila hitrejša kot pri katerem koli doslej opaženem plimskem dogodku. Analiza je pokazala, da močni izbruhi snovi niso nastali takoj po uničenju zvezde, temveč šele po več mesecih.
„To kaže na zapletene in zamaknjene procese, ki se dogajajo po motnji,“ so pojasnili raziskovalci. Modeli kažejo, da sta se zgodila vsaj dva ločena dogodka izmeta snovi v razmiku nekaj mesecev. Po besedah znanstvenikov je to jasen dokaz, da se lahko črne luknje po obdobjih navidezne neaktivnosti občasno „ponovno prebudijo“.
Foto: Pixabay/ AdisResic/fotografija je simbolna
