Ženske po svetu živijo dlje od moških, kar se pogosto pripisuje zdravemu življenjskemu slogu, prehrani in večji skrbi za lastno zdravje. Nova raziskava pa kaže, da je pomemben dejavnik tudi evolucija.
Raziskava, objavljena v reviji Science Advances, je pokazala, da daljša življenjska doba ni značilna samo za ljudi. Podobne razlike so opazili tudi pri drugih sesalcih, medtem ko pri pticah pogosto velja obratno pravilo. Po navedbah raziskovalcev so pri številnih živalskih vrstah razlike tako izrazite, da bi ženske najverjetneje preživele moške tudi ob popolnoma enakih življenjskih razmerah.
V raziskavo je bilo vključenih 1176 vrst, od šimpanzov in glodavcev do losov in različnih ptic. Znanstveniki so spremljali živali tako v naravi kot v živalskih vrtovih. Kot poroča Euronews, gre za najobsežnejšo primerjavo spolnih razlik v dolgoživosti, ki je bila do zdaj izvedena.
Rezultati kažejo, da so samice pri 72 odstotkih sesalskih vrst živele v povprečju za dvanajst odstotkov dlje kot samci. Pri pticah pa so v 68 odstotkih primerov daljšo življenjsko dobo dosegli samci, v povprečju za pet odstotkov.
Vloga spolnih kromosomov
Raziskovalci menijo, da pomembno vlogo pri razlikah odigra genetika. Pri sesalcih imajo samice dva kromosoma X, samci pa kombinacijo X in Y. To pomeni, da so samice bolje zaščitene pred škodljivimi mutacijami. Pri pticah pa imajo samci dva enaka kromosoma, kar naj bi jim zagotavljalo prednost.
Toda, kot je opozorila raziskovalka Johanna Stärk z Inštituta Maxa Plancka, je slika bolj zapletena. Po njenih besedah so pri nekaterih vrstah, kot so ptice roparice, samice večje in hkrati živijo dlje kot samci. „Spolni kromosomi so del zgodbe, ne pa celotna razlaga,“ je dodala.
Vpliv okolja in načina razmnoževanja
Po podatkih raziskave, ki jo povzema Euronews, razlike v dolgoživosti niso odvisne le od genetike, temveč tudi od vedenjskih vzorcev in okoljskih dejavnikov. Najmanj razlik so opazili pri monogamnih vrstah. Povsem drugače je pri vrstah, kjer imajo samci več partneric, pri čemer se razlike v velikosti med spoloma še povečajo. Tam samci običajno umrejo precej prej.
Zanimivo je, da se razlike niso izničile niti v živalskih vrtovih, kjer so življenjske razmere bistveno lažje kot v naravi. To nakazuje, da so evolucijski mehanizmi globoko zakoreninjeni.
Raziskovalci dodajajo, da so razlike med spoloma najbolj izrazite pri primatih, kot so šimpanzi in gorile, kjer imajo samice praviloma daljšo življenjsko dobo. „To kaže, da naša vrsta ni izjema, ampak sledi splošnim evolucijskim procesom,“ so poudarili avtorji raziskave.
Sklepati je torej mogoče, da bo prednost žensk pri dolgoživosti obstajala tudi v prihodnje, ne glede na napredek medicine in življenjskih pogojev.
Foto: Pexels
