Ena najmočnejših do zdaj znanih črnih lukenj v vesolju plin bruha z izjemno hitrostjo, ki dosega do 10.000 kilometrov na sekundo. Zaradi tega novega spoznanja se ocenjena masa tega objekta kaže kot več kot desetkrat manjša, kot so domnevali sprva. Gre za črno luknjo SMSS J052915.80-435152.0, imenovano tudi J0529, ki se nahaja več kot 12 milijard svetlobnih let od Zemlje.
Črno luknjo je leta 2024 prvi zaznal izredni profesor Christian Wolf skupaj s svojo ekipo na Avstralski nacionalni univerzi. Uporabili so novo optično opremo Evropskega južnega observatorija v Čilu, s katero so uspeli zajeti močno svetlobo tega oddaljenega kvazarja in podrobneje raziskati plin, ki kroži okoli črne luknje. Raziskava je bila objavljena na strežniku arXiv.
Kot je pojasnil Wolf, so ugotovili, da je masa črne luknje približno ena milijarda Sončevih mas. Kljub temu, da gre za izjemno svetel objekt, črna luknja ne deluje tako, kot so raziskovalci pričakovali. Namesto da bi se hitro vrtela, bruha plin, ki ga sicer uporablja kot gorivo. Po njegovih besedah gre za najbolj svetel znani objekt v vesolju.
Po podatkih Avstralske nacionalne univerze rezultati raziskave ponujajo nove odgovore na vprašanje, kako so nastale prve velike črne luknje v zgodnjem vesolju. Čeprav črne luknje še vedno rastejo s hitrostjo, ki je težko razložljiva, kažejo meritve, da bi se lahko oblikovale iz sesedajočih se masivnih zvezd, kar so znanstveniki dolgo časa izključevali. Wolf je poudaril, da to odpira možnost ponovnega premisleka o izvoru supermasivnih črnih lukenj.
Profesor Michael Ireland z Avstralske nacionalne univerze sodeluje pri nadgradnji interferometrične tehnologije Evropskega južnega observatorija. Ta bo omogočila še natančnejši vpogled v oddaljene objekte, ne le v črne luknje, ampak tudi v mlade zvezde in sisteme, kjer nastajajo planeti. Ireland je ob tem izpostavil, da bo napredek tehnologije bistveno obogatil razumevanje rojstva planetov in s tem naše galaktične zgodovine.
[Foto: Pixabay/ AdisResic/fotografija je simbolna]
