Zadnji konec tedna v oktobru bo prinesel tradicionalni premik ure nazaj – trenutek, ki ga mnogi pozdravljajo kot priložnost za dodatno uro spanja. Čeprav je jesenski prehod praviloma manj stresen kot spomladanski, strokovnjaki opozarjajo, da sprememba ni povsem brez vpliva na telo. Jesenski premik lahko subtilno poruši naš notranji biološki ritem, znan kot cirkadiani ritem, ki uravnava spanec, razpoloženje in delovanje hormonov.
Cirkadiani ritem je 24-urna notranja ura, ki se odziva na svetlobo in temo. Po besedah Tima Partonena z Univerze v Helsinkih ima vsaka celica v telesu svojo uro, glavni regulator pa je skupina nevronov v možganih, ki se usklajuje s svetlobnimi signali iz oči. Ta sistem določa, kdaj smo budni in kdaj zaspani. Kot je Partonen pojasnil za Euronews Health, kakovost spanja in razpoloženje močno zavisita od tega, kako dobro deluje ta notranji mehanizem.
Poletni čas, uveden z namenom podaljšanja večerov z dnevno svetlobo, ostaja praksa večine Evrope, Severne Amerike in delov Azije. Letos se bo ura premaknila nazaj 26. oktobra. Profesor Malcolm von Schantz, kronobiolog z Univerze Northumbria, poudarja, da je jesenski premik za večino ljudi manj naporen, saj ponuja dodatno uro spanja. Pojasnil je, da pritožbe nad zgodnejšim mrakom niso posledica premika ure, temveč naravnega pomanjkanja svetlobe v tem obdobju leta.
Dodal je, da je jutranja svetloba z biološkega vidika pomembnejša od večerne, saj vpliva na hormonsko ravnovesje in budnost.
Partonen se z oceno strinja in dodaja, da se glavni cirkadiani ritem jeseni lažje prilagodi, saj dodatna ura omogoča postopnejši prehod. Kljub temu opozarja, da mnogi ljudje dodatne ure ne izkoristijo za spanje, temveč ostanejo pokonci dlje, kar lahko vodi v nadaljnje kopičenje spalnega dolga.
Zdravstveni vplivi sezonskih premikov
Medtem ko spomladanski premik, ko izgubimo eno uro spanja, dokazano povečuje tveganje za prometne nesreče in srčne napade, ima jesenski premik lahko manj opazne, a še vedno prisotne učinke. Študija Univerze Liverpool John Moores in Univerze v Oxfordu iz leta 2025 je pokazala, da so ženske po spremembi ure pogosteje poročale o povečanem stresu, zaskrbljenosti in zmedenosti. Motnje v spalni rutini otrok so po ugotovitvah raziskovalcev dodatno prispevale k napetosti v gospodinjstvih.
Raziskava Stanford Medicine pa je pokazala, da lahko pogoste sezonske spremembe časa dolgoročno povečajo tveganje za možgansko kap in debelost. Znanstveniki so ocenili, da bi uvedba stalnega poletnega časa lahko preprečila do 300.000 kapi letno in zmanjšala pojavnost debelosti pri več kot 2 milijonih ljudi.
Reden spanec kot ključ do boljšega zdravja
Strokovnjaki poudarjajo pomen doslednega urnika spanja, navaja Euronews. Po besedah profesorja von Schantza lahko neredni spalni vzorci dolgoročno vodijo do srčno-žilnih zapletov, tudi če posameznik spi priporočene količine. Fenomen, znan kot “socialni časovni zamik”, ko ljudje ob koncih tedna spijo bistveno dlje kot med tednom, ima po njegovem mnenju podoben učinek kot pogosta potovanja med časovnimi pasovi.
Študija, objavljena v reviji Journal of Epidemiology & Community Health, je ugotovila, da imajo posamezniki z nerednim ritmom spanja in budnosti za 26 odstotkov večje tveganje za srčni infarkt ali kap.
Stališče številnih znanstvenikov in združenj za spanje je, da bi bilo polletno premikanje ure smiselno odpraviti. Britansko združenje za spanje je že izrazilo podporo uvedbi stalnega standardnega časa. Evropska unija je leta 2018 predlagala odpravo sezonskega premikanja, a države članice se še niso dogovorile, kateri sistem bi bil trajno sprejet.
Za zdaj se bo ura tudi letos premaknila nazaj. Strokovnjaki svetujejo, naj ljudje dodatno uro resnično izkoristijo za počitek. Kot poudarja Partonen, je priporočljivo, da gremo v posteljo ob običajnem času ali nekoliko prej, da dodatna ura ne postane le priložnost za kasnejše odhajanje spat, temveč resnično za regeneracijo telesa.
Foto: Pixabay
