Mikroplastika v hrani: Top 10 živil in kako zmanjšati izpostavljenost
V zadnjih letih so znanstveniki začeli odkrivati zaskrbljujoče dejstvo: mikroplastika, drobni plastični delci, ki merijo manj kot pet milimetrov, je prisotna povsod okoli nas – v vodi, zraku in celo v hrani, ki jo jemo. Nedavna raziskava je pokazala, da so v človeških možganih našli količino mikroplastike, ki ustreza približno eni plastični žlički.
Strokovnjaki ocenjujejo, da posameznik letno zaužije med 39.000 in 52.000 delcev mikroplastike, če pa upoštevamo še vdihavanje, se številka povzpne na 74.000 do 121.000. Te drobne delce najdemo v vodi, oblačilih, kuhinjah in celo v živilih, ki jih redno uživamo, piše CNET. Čeprav še ni dokončnih dokazov o tem, kako škodljiva je mikroplastika za naše zdravje, strokovnjaki svetujejo, naj poskušamo njeno prisotnost v prehrani čim bolj zmanjšati. Katera živila so najbolj problematična in kako se lahko zaščitimo?
Kaj je mikroplastika in kako pride v našo hrano?
Mikroplastika nastane z razpadanjem večjih plastičnih predmetov, kot so embalaža ali izdelki za enkratno uporabo, pa tudi z obrabo sintetičnih vlaken in drugih materialov. V hrano pride na različne načine: zaradi onesnaženja okolja, kjer hrana raste ali se predeluje, preko plastične embalaže ali celo zaradi uporabe onesnažene vode pri namakanju polj.
Dr. Joseph Mercola, certificirani zdravnik družinske medicine, pojasnjuje, da so plastične zastirke v kmetijstvu, plastične obloge za semena in namakanje z onesnaženo vodo le nekateri od virov kontaminacije. Plastični pribor, posode in embalaža tveganje, da mikroplastika konča na naših krožnikih le še povečajo. Ameriška uprava za hrano in zdravila (FDA) za zdaj trdi, da ni dovolj dokazov o škodljivosti mikroplastike v hrani, a zmanjšanje vnosa vseeno ni slaba ideja.
Top 10 živil, ki vsebujejo mikroplastiko
1. Morski sadeži: Plankton in ribe kot prenašalci plastike
Morski sadeži so med največjimi viri mikroplastike v prehrani. Plastični odpadki, ki končajo v oceanih, se razgradijo v drobne delce, ki jih nato zaužijejo plankton, ribe in školjke. Ti organizmi zamenjajo mikroplastiko za hrano, delci pa se kopičijo v njihovem mesu. Študija Portland State University je pokazala, da je kar 180 od 182 testiranih vzorcev morske hrane vsebovalo različne vrste mikroplastike, najpogosteje mikrovlakna.
2. Čajne vrečke: Skrita plastika v vaši skodelici
Veliko čajnih vrečk vsebuje polipropilen, vrsto plastike, ki se ob stiku z vročo vodo razgradi in sprosti mikroplastiko v čaj. Raziskovalci z avtonomne univerze v Barceloni so ugotovili, da lahko posamezna polipropilenska čajna vrečka sprosti milijarde plastičnih delcev. Tudi papirnate čajne vrečke niso povsem varne, saj pogosto vsebujejo manjše količine plastike. Rešitev? Uporabljajte čaj v rinfuzi in uporabite difuzor iz nerjavečega jekla.
3. Riž: Mikroplastika v priljubljeni prilogi
Tudi riž, ki je osnovna hrana v mnogih gospodinjstvih, ni imun na mikroplastiko. Študija Univerze v Queenslandu je pokazala, da pol skodelice riža vsebuje 3 do 4 miligrame plastike, pri instant rižu pa je ta številka še višja – do 13 miligramov. S pranjem riža z filtrirano vodo lahko onesnaženje zmanjšate za 20 do 40 odstotkov.
4. Sol in sladkor: Nepričakovana začimba
Sol je še eno živilo, kjer se skriva mikroplastika. Raziskava je pokazala, da je 90 odstotkov testiranih vzorcev soli z vsega sveta vsebovalo te drobne delce, verjetno zaradi onesnaženja okolja in uporabe plastike pri proizvodnji. Tudi sladkor ni izjema. Če želite zmanjšati tveganje, izberite sol in sladkor v stekleni ali kartonski embalaži.
5. Ustekleničena voda: Plastika v vsakem požirku
Ustekleničena voda je znan vir mikroplastike. Študija je pokazala, da liter ustekleničene vode vsebuje približno 240.000 plastičnih delcev, večinoma iz polietilen tereftalata (PET). Delci se sproščajo, ko steklenice stisnemo ali izpostavimo vročini. Pitje vode iz pipe v steklenih ali jeklenih posodah je boljša alternativa.
6. Med: Čebele kot prenašalci mikroplastike
Tudi med vsebuje mikroplastiko, saj jo čebele nehote prenesejo iz onesnaženega okolja v panje. Študija je potrdila, da mikroplastična vlakna prehajajo v med, ne glede na to, ali je shranjen v steklu. Nakup medu pri lokalnih čebelarjih, ki uporabljajo trajnostne metode, lahko zmanjša tveganje.
7. Sadje in zelenjava: Plastika iz zemlje
Sadje in zelenjava, kot sta jabolka in korenje, lahko vsebujeta mikroplastiko, ki jo rastline vsrkajo iz onesnažene zemlje prek korenin. Plastična embalaža v trgovinah še poveča tveganje. Temeljito pranje, lupljenje in izbira organskih pridelkov so koraki v pravo smer.
8. Beljakovine: Od mesa do rastlinskih alternativ
Študija Ocean Conservancy je pokazala, da 88 odstotkov beljakovinskih virov – tako živalskih kot rastlinskih – vsebuje mikroplastiko. Visoko predelana živila, kot so ribje palčke ali zelenjavni polpeti, so še posebej problematična, saj vsebujejo večje količine zaradi procesov predelave.
9. Školjke: Visoka koncentracija v morskih filtratorjih
Školjke, kot so ostrige in pokrovače, so naravni filtratorji, ki mikroplastiko vsrkavajo iz vode. Zato imajo višje ravni onesnaženja kot druge vrste morskih sadežev. Omejevanje vnosa školjk je pameten ukrep.
10. Predelana hrana: Tveganje iz proizvodnje
Predelana hrana, kot so panirane kozice ali piščančji kroketi, vsebuje več mikroplastike zaradi uporabe plastike v proizvodnih procesih. Izogibanje visoko predelanim izdelkom lahko zmanjša izpostavljenost.
Kako zmanjšati vnos mikroplastike?
Čeprav se mikroplastiki ne moremo povsem izogniti, lahko z nekaterimi ukrepi zmanjšamo njeno prisotnost v prehrani. Izogibajte se plastični embalaži in kuhinjskim pripomočkom, uporabljajte steklene ali jeklene posode ter perite oblačila s filtrom za mikrovlakna. Prav tako je smiselno omejiti uživanje školjk in predelane hrane ter izbirati lokalne, organske pridelke.
Dolgotrajni učinki mikroplastike na zdravje še niso povsem raziskani, a strokovnjaki opozarjajo na možne posledice, kot so vnetja, hormonske motnje in kopičenje toksinov v telesu. Čeprav je popolna zaščita nemogoča, lahko z majhnimi spremembami v vsakdanjem življenju zmanjšamo tveganje in prispevamo k bolj zdravemu okolju. Uravnotežena prehrana ostaja ključna, a zavedanje o mikroplastiki nam omogoča premišljene odločitve za prihodnost.
