V dobi, ko imamo vse odgovore dobesedno na dosegu prstov, se zdi popolnoma logično, da se – ko začutimo nenavadno bolečino ali izpuščaj – najprej obrnemo na Google in ne na zdravnika. Hitro vtipkamo simptome, kliknemo na prvi rezultat in že po nekaj minutah prepričano ugotavljamo, da imamo redko avtoimunsko bolezen, namesto običajne prehladne viroze. Fenomen, ki ga strokovnjaki imenujejo spletno samodiagnoziranje, postaja vse pogostejši – in vse bolj problematičen.
Res je, da internet ponuja neomejen dostop do informacij in da spletni članki, forumi in zdravstvene aplikacije omogočajo vpogled v simptome, bolezni in možne terapije. Toda ta občutek dostopnosti pogosto vodi v napačno smer. Ljudje vse pogosteje preskakujejo posvet z zdravnikom, saj menijo, da z nekaj kliki že imajo vse potrebne podatke.
V eni izmed raziskav Pew Research 35 odstotkov ameriških odraslih navaja, da so vsaj enkrat iskali spletno diagnozo. Od teh pa okoli 46 odstotkov meni, da jih je spletne informacije spodbudile, da poiščejo posvet z zdravnikom.
Med njimi je vse več mlajših uporabnikov, ki prisegajo na TikTok, Reddit in druge platforme, kjer anonimni uporabniki delijo svoje „izkušnje“. Te zgodbe so sicer pogosto dobronamerne, a včasih temeljijo na nepreverjenih informacijah, osebnih vtisih ali celo napačnih razlagah medicinskih pojmov.
Spletno samodiagnoziranje lahko vodi do resnih psiholoških posledic. Mnogi, ki ure in ure preživijo na zdravstvenih forumih, se začnejo soočati z hipohondrijo in anksioznostjo. Strokovnjaki temu pravijo „cyberchondria“ – pojav, ko brskanje po spletu za simptomi povzroči še več stresa in skrbi.
Zaradi poplave informacij se posameznik pogosto znajde v spirali strahu: prepričan, da ima hujšo bolezen, kot jo dejansko ima, začne testirati različne diete, jemati dodatke brez posveta z zdravnikom ali celo posegati po nevarnih spletnih zdravilih. S tem se tveganje za zdravstvene zaplete drastično poveča.
„Težava interneta je, da ne zna ločiti med verjetnim in možnim,“ opozarja psihologinja dr. Maja P. „Ko človek išče diagnozo, običajno naleti na najhujši možen scenarij. In ker se ljudje nagonsko bojimo bolezni, možgani hitro povežejo lastne simptome s tem, kar preberejo – tudi če gre za povsem nerealne možnosti.“
Algoritmi niso zdravniki
Še ena past spletnega samodiagnoziranja je prevelika zanašanje na algoritme. V zadnjih letih so se razširile številne AI-aplikacije, ki uporabniku obljubljajo hitro diagnozo: vpiši svoje simptome in v nekaj sekundah dobiš seznam možnih bolezni. Čeprav je tehnologija impresivna, ostaja neenotna in pogosto netočna.
Raziskava britanske organizacije BMJ je pokazala, da tovrstne aplikacije v več kot 40 % primerov napačno ocenijo resnost simptomov. To pomeni, da lahko nekdo, ki bi moral takoj k zdravniku, napačno sklepa, da gre le za lažjo težavo – ali obratno, da si zaradi banalne težave povzroči nepotreben strah.
„Algoritmi ne poznajo vaše celotne zdravstvene zgodovine, ne razumejo konteksta in ne upoštevajo telesnih posebnosti, kot jih zna zaznati zdravnik,“ opozarja dr. Luka K. iz Kliničnega centra Ljubljana. „Zdravniška diagnostika je proces, ne iskalni niz.“
Kako prepoznati, kdaj je čas za pravega strokovnjaka
Seveda ni nič narobe, če se o svojem zdravju želite informirati. Pravzaprav je dobro, da poznate svoje telo in znate opisati simptome. Toda ključno je, da spletne informacije razumete kot doplnilo, ne kot nadomestilo zdravniškemu mnenju.
Če imate simptome, ki trajajo več kot nekaj dni, se poslabšujejo ali vplivajo na vaše vsakdanje življenje, je obisk zdravnika edina pravilna odločitev. Prav tako je pomembno, da informacije preverjate le na zanesljivih virih, kot so uradne spletne strani zdravstvenih institucij (npr. NIJZ, Mayo Clinic, WHO), in se izogibate forumom, kjer prevladujejo osebne izkušnje in ne strokovni nasveti.
Tudi zdravniki poudarjajo, da se bolniki, ki pridejo z že „ugotovljeno“ spletno diagnozo, pogosto znajdejo v nepotrebnem stresu. To vpliva na potek obravnave, saj mora zdravnik najprej razbiti napačne predstave in šele nato začeti pravo diagnostiko.
Vse bolj se zato poudarja pomen digitalne pismenosti – torej sposobnosti razlikovati med preverjenimi in nepreverjenimi informacijami. Internet je močno orodje, a brez kritične presoje hitro postane dvorezen meč.
Foto: Vecteezy
Prispevek je pripravljen s pomočjo umetne inteligence.
