Znanstveniki na oddaljenem planetu odkrili znake možnega življenja
Znanstveniki, ki so uporabili vesoljski teleskop James Webb, so dosegli pomemben mejnik v iskanju življenja zunaj našega sončnega sistema. Kot poroča Reuters, so na planetu K2-18 b zaznali kemične sledi plinov, ki na Zemlji nastajajo izključno zaradi bioloških procesov. To odkritje bi lahko predstavljalo prelomnico v astrobiologiji, čeprav raziskovalci poudarjajo, da je potrebna nadaljnja potrditev.
V središču odkritja sta dva plina, dimetil sulfid (DMS) in dimetil disulfid (DMDS), ki sta bila zaznana v atmosferi planeta K2-18 b. Na Zemlji te pline proizvajajo živi organizmi, predvsem mikrobi, kot je morski fitoplankton. Po navedbah Reutersa so znanstveniki z 99,7-odstotno gotovostjo potrdili prisotnost vsaj enega od teh plinov, kar nakazuje možnost mikrobnega življenja na tem oddaljenem svetu. Raziskovalci sicer opozarjajo, da obstaja majhna, 0,3-odstotna verjetnost, da gre za statistično naključje.
Planet K2-18 b, ki je 8,6-krat masivnejši od Zemlje in ima 2,6-krat večji premer, kroži v bivalnem območju rdeče pritlikavke, zvezde, ki je manjša in manj svetla od našega Sonca. Nahaja se približno 124 svetlobnih let stran v ozvezdju Leva. Bivalno območje pomeni, da so na površini planeta možne razmere za obstoj tekoče vode, ki je ključna za življenje, kot ga poznamo.
“To je transformacijski trenutek v iskanju življenja onkraj našega sončnega sistema,” je po navajanju Reutersa povedal Nikku Madhusudhan, astrofizik z Inštituta za astronomijo Univerze v Cambridgeu in glavni avtor študije, objavljene v reviji Astrophysical Journal Letters. Dodal je, da so ti podatki dokaz, da lahko sodobna tehnologija zazna biološke podpise na potencialno naseljivih planetih.
Hicejski svet: Planet oceanskih možnosti
K2-18 b spada v kategorijo eksoplanetov, znanih kot hicejski svetovi. Ti planeti naj bi bili prekriti z oceani tekoče vode in obdani z atmosfero, bogato z vodikom, kar bi lahko omogočalo obstoj mikrobnega življenja. Kot piše Reuters, so prejšnja opazovanja teleskopa James Webb že potrdila prisotnost metana in ogljikovega dioksida v atmosferi tega planeta, kar je bil prvi primer odkritja molekul na osnovi ogljika v bivalnem območju eksoplaneta.
Madhusudhan je pojasnil, da trenutni podatki najbolje pojasnjujejo scenarij, v katerem je K2-18 b hicejski svet, potencialno poln življenja. Vendar je poudaril, da je treba raziskati tudi druge možne razlage. “Govorimo o mikrobnem življenju, podobnem tistemu v zemeljskih oceanih,” je dejal in dodal, da so oceani na takšnih planetih verjetno toplejši od Zemljinih. Na vprašanje o možnosti večceličnih organizmov ali celo inteligentnega življenja je odgovoril, da trenutni podatki tega ne morejo potrditi.
Koncentracija zaznanih plinov, ki presega 10 delcev na milijon prostornine, je po Madhusudhanovih besedah tisočkrat višja od koncentracij teh plinov v Zemljini atmosferi. Takšne ravni je po trenutnem znanju mogoče razložiti le z biološko aktivnostjo.
Previdnost pri razlagi podatkov
Kljub navdušenju znanstveniki pozivajo k previdnosti. Christopher Glein, znanstvenik z oddelka za vesoljske znanosti na Southwest Research Institute v Teksasu, ki ni bil vključen v študijo, je za Reuters povedal, da so podatki o K2-18 b zelo zanimivi, a je treba temeljito preveriti njihovo zanesljivost. “Veselim se dodatnih, neodvisnih analiz, ki se bodo začele že naslednji teden,” je dodal.
Madhusudhan je prav tako poudaril, da je potrebnih več opazovanj, da bi signal potrdili z večjo zanesljivostjo. “Najprej moramo dva do trikrat ponoviti opazovanja, da se prepričamo, da je signal robusten,” je dejal. Dodal je, da je cilj doseči raven zaupanja, pri kateri je verjetnost statističnega naključja manjša od ene proti milijonu. Poleg tega je treba raziskati, ali obstajajo abiotski procesi – torej procesi, ki ne vključujejo življenja –, ki bi lahko pojasnili prisotnost DMS ali DMDS v atmosferi planeta.
Tranzitna metoda in moč teleskopa Webb
Za analizo atmosfere K2-18 b so znanstveniki uporabili tranzitno metodo, pri kateri teleskop James Webb zaznava spremembe v svetlobi zvezde, ko planet prečka njen disk z vidika Zemlje. Med tem prehodom del zvezdne svetlobe potuje skozi planetarno atmosfero, kar omogoča določitev njenih kemičnih sestavin. Kot poroča Reuters, so nova opazovanja uporabila drugačen instrument in valovno dolžino svetlobe v primerjavi s prejšnjimi, kar je povečalo natančnost meritev.
Vesoljski teleskop James Webb, ki je začel delovati leta 2022, je ključno orodje za tovrstne raziskave. Njegova sposobnost analize oddaljenih svetov odpira novo poglavje v opazovalni astrobiologiji. Madhusudhan je poudaril, da je končni cilj znanosti o eksoplanetih najti dokaze o življenju na planetu, podobnem Zemlji. “Naša vrsta se že tisočletja sprašuje, ali smo sami v vesolju. Morda bomo čez nekaj let odkrili znake življenja na hicejskem svetu,” je dejal.
Ugotovitve so še vedno v zgodnji fazi, in kot opozarja Madhusudhan, je pomembno, da znanstveniki ostanejo odprti za druge razlage. Dodatne študije, tako teoretične kot eksperimentalne, bodo ključne za razumevanje, ali so zaznani plini res posledica bioloških procesov ali morda drugih, še neznanih kemičnih mehanizmov.
