Je demenca dedna? Kako zaščititi svoj spomin pred dednimi tveganji
Demenca je ena od glavnih zdravstvenih izzivov sodobnega časa, ki ne prizadene le posameznikov, ampak tudi njihove družine. Veliko ljudi se ob diagnozi staršev ali starih staršev sprašuje, ali je demenca dedna in ali jih ogrožajo genetski dejavniki. Strokovnjaki poudarjajo, da genetika lahko igra določeno vlogo, vendar obstajajo tudi številni dejavniki življenjskega sloga, ki lahko zmanjšajo tveganje za razvoj te bolezni.
Genetska povezava: Kaj pravi znanost?
Genetika je pomemben, a ne edini dejavnik tveganja za demenco. Po besedah dr. Meredith Bock, certificirane nevrologinje in glavne medicinske direktorice pri Remo Health, so nekatere redke oblike demence neposredno povezane s specifičnimi genskimi mutacijami, ki se prenašajo s staršev na otroke, navaja Woman’s Health. Ena takih oblik je Alzheimerjeva bolezen z zgodnjim nastopom, ki se razvije pred 65. letom starosti in je pogosto povezana z mutacijami v genu APOE, še posebej različico APOE ε4.
Dr. Jason Krellman z Columbia University Irving Medical Center pojasnjuje, da je Alzheimerjeva bolezen z zgodnjim nastopom redka in predstavlja le okoli 10 odstotkov vseh primerov. Pojavlja se lahko že v 40. ali 50. letu starosti, a prisotnost gena APOE ε4 ne pomeni, da bo oseba zagotovo razvila bolezen – povečuje le tveganje.
Poleg Alzheimerjeve bolezni je genetika povezana tudi z manj pogostimi oblikami, kot je frontotemporalna demenca (FTD), ki je najpogostejša pri mlajših bolnikih, in z dednimi boleznimi, kot je Huntingtonova bolezen.
Kako zmanjšati tveganje za demenco?
Čeprav družinska anamneza lahko vpliva na tveganje za demenco, strokovnjaki poudarjajo, da je izbira življenjskega sloga ključna za zmanjšanje tega tveganja. Po ocenah naj bi bilo kar 40 odstotkov primerov demence mogoče preprečiti z zdravimi navadami.
1. Telesna aktivnost
Gibanje je ključnega pomena za ohranjanje kognitivnih funkcij. Redna vadba, kot so aerobne vaje in vadba za moč, krepi možgane ter zmanjšuje tveganje za nevrodegenerativne bolezni. Preproste spremembe, kot so “mikro sprehodi,” lahko prinesejo velike koristi.
2. Zdrava prehrana
Diete, kot sta sredozemska prehrana in MIND dieta, dokazano ščitijo možgane. Te prehrane vključujejo veliko zelenjave, sadja, celih zrn, rib, oreščkov in olivnega olja ter omejujejo sladkor, nasičene maščobe in predelano hrano. »Kar je zdravo za srce, je zdravo tudi za možgane,« poudarja dr. Bock.
3. Nadzor zdravstvenih stanj
Visok krvni tlak, visok holesterol, sladkorna bolezen in apneja v spanju so glavni dejavniki tveganja za demenco. Zdravstveni strokovnjaki svetujejo, da se te težave ustrezno obvladujejo, saj lahko njihov nadzor pomembno vpliva na zdravje možganov.
4. Mentalna aktivnost
Kognitivna stimulacija skozi križanke, sudoku, vrtnarjenje ali druženje z drugimi pomaga ohranjati možgane aktivne. Socialna interakcija ni le koristna za spomin, ampak tudi za izboljšanje splošnega počutja.
Čeprav genetika igra pomembno vlogo pri tveganju za demenco, izbira življenjskega sloga ostaja eden najmočnejših načinov za zaščito spomina. Redna vadba, zdrava prehrana, obvladovanje zdravstvenih stanj in mentalna aktivnost so koraki, ki jih lahko vsak posameznik sprejme za ohranjanje kognitivnega zdravja.
Razumevanje lastne družinske zgodovine in upoštevanje zdravniških priporočil sta ključna za boljšo prihodnost brez demence. Strokovnjaki poudarjajo, da preprečevanje bolezni ni le naloga posameznika, ampak skupno prizadevanje družin in zdravstvenih sistemov.