Gibanica vprašljiva, a kljub temu izvedljiva!

Parada plesa: Bienale slovenske sodobne plesne umetnosti, 11. po vrsti plesna platforma Gibanica, je v času od 22. do 25. februarja ponudila gibek nabor izbrane dvoletne slovenske plesne produkcije in tudi polnila sedežne vrste gledaliških dvoran Ljubljane. Kot kaže, je bila dobro reklamirana, saj so karte kopnele, so pa bile nekatere sedežne vrste prilagojene odrskim postavitvam.

Uradno odprtje 11. Gibanice je potekalo 23. februarja na odru Kina Šiška v polni dvorani Katedrala. Za organizacijo in produkcijo Gibanice stoji Društvo za sodobni ples Slovenije (DSPS) s partnerji, in je pozdravni govor festivalskemu odprtju namenil predsednik DSPS Dejan Srhoj, izpostavil je pereči problem 11. Gibanice, močno skrčeno finančno podporo države, ko je bila že vprašljiva organizacija festivala, vendar jim je s skupnimi močmi le uspelo organizirati in izvesti letošnji festivalski dogodek. Dovolj jasno pa izpostavil vprašanje o krovni javni ustanovi in tudi o lastnih delovnih prostorih neinstitucionalne sodobne plesne scene, ko bi se lahko veliko manj stresno delovalo in ustvarjalo.

Program 11. Gibanice se je uradno začel z novo poetiko multimedijske uprizoritve Male Kline (koncept, koreografija, besedilo, izvedba) Venera: med ujetostjo in letenjem v produkciji ELIAS 2069 in Mercedes Klein. Izhodišče predstave je ujetost med realnostjo in sanjami, medprostor srečavanj telesnih in sanjskih podob. Mala Kline je navdih za svoje sanjske raziskave našla v istoimenski sliki renesančnega umetnika Sandra Boticellija.

Barvita vizija Boticellijeve Venere, ki se povzdigne iz morske pene, tudi dobi svoj sanjski odsev v predstavi; je izvir in pridih rojevanja, ki poglablja barvitost scenske uprizoritve… več na Parada plesa.

Foto: Nada Žgank

Dodaj odgovor